Šved Ingvar
Johansson, bivši rejec živali za krzno iz Falköpinga, je živali redil 17 let. Po
spremljanju razprave o reji živali za krzno se je odločil spregovriti: »Reja je
popolnoma neupravičljiva. Rejci živali za krzno bi se morali soočiti z dejstvi,
namesto da se oklepajo polresnic. Kar se dogaja na farmah, je popolnoma
nenaravno. Na tisoče živali je natrpanih v majhnem prostoru. To vodi h
kanibalizmu, samo-poškodovanju in boleznim.«
Ingvar Johansson je do krznarske industrije zelo kritičen
in zatrjuje, da je rejcem mar le za denar, ki ga zaslužijo z živalmi. »Za rejca
je nujno, da ima na farmi na tisoče živali, saj jih določen odstotek zmeraj
umre. Na farmah živali nimajo nobenih možnosti za naravno življenje. Ko sem se
še ukvarjal s tem, sem skušal vplivati na druge rejce, a jih izboljšave niso
zanimale.«
Johansson je prepričan, da je visoka smrtnost na farmah
za krzno posledica slabe skrbi za živali. »Poleg kanibalizma in samo-poškodb je
tudi veliko bolezni, kot je na primer plasmacytoma. Na neki farmi je za tem
zbolelo 40% živali, ki so jih morali zapliniti. To je zelo zaskrbljujoče, saj
za to bolezen ni zdravila. Prepričan sem, da se bolezen širi zaradi slabe
oskrbe živali.«
»Kanibalizem je prisoten na vseh farmah,« pravi
Johansson. »Na veliki farmi je med 5000 in 10000 samic za razplod. V vsakem
leglu je približno pet mladičkov, in v vsakem leglu mladički ubijejo vsaj enega
izmed njih. Vsako leto tako umre na tisoče mladih minkov. Kanibalizem pa se
pojavlja tudi med odraslimi minki.«
Na Švedskem je v navadi, da samic pred parjenjem oziroma
osemenitvijo nekaj tednov ne hranijo, ko pa v marcu spolno dozorijo, jim dajo
neomejene količine hrane. Ta proces naj bi zagotovil kar največja legla, vendar
živalim povzroča nepotrebno trpljenje. Poleg tega hrana, ki jo dobijo po
stradanju, hitro zmrzne zaradi hladnega vremena in živali umrejo od lakote.
Tako umre ogromno minkov. Skoraj vsi rejci na Švedskem uporabljajo to metodo.
Ingvar Johansson meni, da rejci dandanes niso posebno
zaskrbljeni zaradi vdorov na farme. »Farmer bo tako ali tako dobil denar od
zavarovalnice. Pogosto dobi tudi finančno podporo od oblasti. A dolgoročno so
vdori na farme za rejce velik problem. Zavarovalnice ne bodo izplačevale v
nedogled. Potrebno je tudi plačevati varnostnike na farmah.«
Oblasti, ki naj bi nadzorovale rejo živali za krzno, v 17
letih, ko se je s tem ukvarjal, Johanssona niso niti enkrat obiskale. »Sistem
nadzora ne deluje,« pravi Ingvar Johansson.
Za nekoga, ki je včasih redil živali za krzno, ni lahko
zavzeti stališča, ali je ubijati živali zavoljo njihovega krzna prav ali
narobe. A Johansson je zelo kritičen do trgovine s krznom: »Nošenje krzna je
nekaj, kar so ljudje počeli v kameni dobi. Da to počnejo še danes, je res
čudno.«
Prevedeno in povzeto po http://www.caft.org.uk/quotes/swedish.html
Vir slik: http://www.weanimals.org/gallery.php?id=72
Ni komentarjev:
Objavite komentar